Življenjska doba ležajev je definirana kot število obratov (ali kot število ur pri konstantni hitrosti), katere ležaj lahko prestane do prvih znakov utrujenosti materiala (razpoke ali luščenje), ki se pokažejo na obročih ali kotalnih elementih ležaja.
Laboratorijski testi in izkušnje iz prakse kažejo, da imajo enaki ležaji pod praktično enakimi pogoji delovanja, različno življenjsko dobo. Zaradi tega vse informacije o dinamični nosilnosti, ki jih daje SKF, temeljijo na »osnovni življenjski dobi«. Osnovna življenjska doba (L10) v milijonih obratov je tista doba, katero doseže ali preseže 90% enakih ležajev pod enakimi obratovalnimi pogoji. Povprečna življenjska doba je približno 5-kratna izračunana osnovna življenjska doba.
Poleg osnovne življenjske dobe govorimo tudi o »servisni življenjski dobi« in »specificirani življenjski dobi«. Servisna je tista, ki jo doseže ležaj, preden postane nepopravljiv. Napaka v tem primeru ni posledica samo utrujenosti materiala, ampak lahko tudi obrabe, korozije, umazanije, poškodb tesnil, itd. Servisna življenjska doba ležaja je odvisna od različnih obratovalnih pogojev, prav tako pa so zelo pomembni postopki pri vgradnji in vzdrževanju. Kljub vsem ukrepom še vedno lahko pride do predčasne okvare ležajev. V takih primerih je pomembno, da se ležaji skrbno pregledajo, da bi se ugotovili razlogi za okvaro. Na ta način lahko pravočasno ustrezno ukrepamo.
Specificirana življenjska doba je tista, ki jo poda izdelovalec opreme in temelji na hipotetičnih podatkih o obremenitvi in hitrosti.